PHILOMELA

Maria Xaveria Perucona (1652 – ?), Milano: Gaude Plaude / Raduj se in vriskaj Za slavno skladateljico Isabello Leonardo je v uršulinskem redu delovala tudi nadarjena Xaveria Perucona. Obe sta imeli poseben privilegij v zvezi s sicer strogo klavzuro, saj sta lahko imeli stike s svetom zunaj samostana. Nekatera njuna dela so tako lahko natisnili. Perucona se je rodila leta 1652 v ugledni družini. Ko je s 16 leti vstopila v samostan, je že začela s študijem glasbe. Znana je bila kot “eccelente Maestra di Musica” kot skladateljica pa po skladbah “Sacri concerti de Motetti” (Milano, 1675).

Motet Gaude Plaude / Slavimo veselje za sveto devico in mučenico N. (N. je za poljubno vstavljeno ime) je pisan v kontrastnem slogu med spevnimi deli, običajno v tridelnem metrumu in odločnimi, mestoma slavnostnimi deli.

Skladbe Cozzolanijeve so pisane za zasedbe SATB, kot sicer večina skladb, ki je nastala v tamkajšnih ženskih samostanih. Ne glede na dejansko izvajalsko prakso so skladatelji od tiskarjev sprejeli tudi tržno usmerjene predloge, saj so želeli, da bi bila njihova dela natisnjena. V praksi pa so pevke pri izvajanju uporabljale različne rešitve, od transpozicije skladb v višje lege do transponiranja mestoma tenorskega (redovnice so gojile tehniko petja v zelo nizkih legah) in basovskega parta.

Maria Jochaina Rodrigues (17. st.), Puebla: Musicas Ruyseñores / Pesem rojstvu (ok. 1688) Maria Joachina Rodrigues je bila redovnica v samostanu La Santissima Trinidand v Puebli, pomembnem kulturnem središču. Kraljica Isabella je odločila, da se bo mesto posvetilo religiji, umetnosti in pisanju. Karmeličanke – red, ki mu je pripadala skladateljica - je dovoljeval več svobode kot ostali redovi, šolane glasbenice pa so lahko sodelovale v mestni katedrali kot izvajalke in avtorice.

Kantata Musicos Ruyseñores v beneški motetni tradiciji je pisana za dva glasova, dva melodična instrumenta in generalni bas. Skladba, katere tema je rojstvo, je bila zagotovo izvajana v obdobju pred in po božiču.

Maria Xaveria Perucona (1652 – ?), Milano: O superbi mundi machina / Čudovitega sveta ustroj Za slavno skladateljico Isabello Leonardo je v uršulinskem redu delovala tudi nadarjena Xaveria Perucona. Obe sta imeli poseben privilegij v zvezi s sicer strogo klavzuro, saj sta lahko imeli stike s svetom zunaj samostana. Nekatera njuna dela so tako lahko natisnili. Perucona se je rodila leta 1652 v ugledni družini. Ko je s 16 leti vstopila v samostan, je že začela s študijem glasbe. Znana je bila kot “eccelente Maestra di Musica” kot skladateljica pa po skladbah “Sacri concerti de Motetti” (Milano, 1675).

Motet O superbi mundi machina z oznako De comune je pisan v kontrastnem slogu med spevnimi deli, običajno v tridelnem metrumu in odločnimi, mestoma slavnostnimi deli.

Skladbe Cozzolanijeve so pisane za zasedbe SATB, kot sicer večina skladb, ki je nastala v tamkajšnih ženskih samostanih. Ne glede na dejansko izvajalsko prakso so skladatelji od tiskarjev sprejeli tudi tržno usmerjene predloge, saj so želeli, da bi bila njihova dela natisnjena. V praksi pa so pevke pri izvajanju uporabljale različne rešitve, od transpozicije skladb v višje lege do transponiranja mestoma tenorskega (redovnice so gojile tehniko petja v zelo nizkih legah) in basovskega parta.

Clara Margarita Cozzolani (1602 – 1676), Milano: O caeli cives / O, nebeščani Clara Margarita Cozzolani se je rodila v premožni milanski družini. V samostan je vstopila z 18 leti, napredovala pa je v prednico in opatinjo. Popotniški dnevniki, vodniki in uradni vpisi dokazujejo, da so bile benediktinke, katerih redu je Clara pripadala, v tistem obdobju vodilne glasbene mojstrice. Pravzaprav so bile med vodilnimi ansambli v takratni katoliški Europi. Ob prazničnih dneh so javno nastopale, ne le za poslušalce iz Italije, temveč tudi za goste iz tujine. Tako so skladbe iz Cozzolanine zbirke psalmov Salmo a otto voci concertante ... motetti, et dialoghi a 2-5 voci (Benetke, 1650) izvajali tudi ob obisku avstrijske kraljice Marie Anne, španskega kralja Filipa lV. in cesarja Leopolda l.

Njene skladbe predstavljajo liturgični repertoar ene vodilnih glasbenih skupin tedanje Italije – redovnic iz benediktinskega samostana S. Radegonda.

O caelli cives je skladba v obliki dialoga med dvema človeškima glasovoma in tremi angelskimi glasovi, ki se združijo v skupni zaključni aleluji.

Clara Margarita Cozzolani (1602 – 1676), Milano: Quis audivit unquam tale? / Kdo je že kdaj slišal kaj takega? Clara Margarita Cozzolani se je rodila v premožni milanski družini. V samostan je vstopila z 18 leti, napredovala pa je v prednico in opatinjo. Popotniški dnevniki, vodniki in uradni vpisi dokazujejo, da so bile benediktinke, katerih redu je Clara pripadala, v tistem obdobju vodilne glasbene mojstrice. Pravzaprav so bile med vodilnimi ansambli v takratni katoliški Europi. Ob prazničnih dneh so javno nastopale, ne le za poslušalce iz Italije, temveč tudi za goste iz tujine. Tako so skladbe iz Cozzolanine zbirke psalmov Salmo a otto voci concertante ... motetti, et dialoghi a 2-5 voci (Benetke, 1650) izvajali tudi ob obisku avstrijske kraljice Marie Anne, španskega kralja Filipa lV. in cesarja Leopolda l.

Njene skladbe predstavljajo liturgični repertoar ene vodilnih glasbenih skupin tedanje Italije – redovnic iz benediktinskega samostana S. Radegonda. Božični večer je imel v duhovnem in liturgičnem življenju redovnic pomembno mesto. Quis audivit unquam tale? pripoveduje o utelešenju, portretira čudež Jezusovega rojstva in ponazarja kontrast med revščino konjskega hleva in človeštva ter med veličastjem božje slave, kar je ponazorjeno z menjavo solističnih in skupinskih odsekov.

Clara Margarita Cozzolani (1602 – 1676), Milano: Gloria in altissimis Deo / Slava bogu na višavah

Clara Margarita Cozzolani se je rodila v premožni milanski družini. V samostan je vstopila z 18 leti, napredovala pa je v prednico in opatinjo. Popotniški dnevniki, vodniki in uradni vpisi dokazujejo, da so bile benediktinke, katerih redu je Clara pripadala, v tistem obdobju vodilne glasbene mojstrice. Pravzaprav so bile med vodilnimi ansambli v takratni katoliški Europi. Ob prazničnih dneh so javno nastopale, ne le za poslušalce iz Italije, temveč tudi za goste iz tujine. Tako so skladbe iz Cozzolanine zbirke psalmov Salmo a otto voci concertante ... motetti, et dialoghi a 2-5 voci (Benetke, 1650) izvajali tudi ob obisku avstrijske kraljice Marie Anne, španskega kralja Filipa lV. in cesarja Leopolda l.

Njene skladbe predstavljajo liturgični repertoar ene vodilnih glasbenih skupin tedanje Italije – redovnic iz benediktinskega samostana S. Radegonda.

Božični večer je imel v duhovnem in liturgičnem življenju redovnic pomembno mesto. V božičnem Dialogolo fra gli Angeli e Pastori, nella Nativita di Nostro Signore Gloria in altissimis Deo pevci ponazarjajo dvogovor angelov in pastirjev.