PHILOMELA

geolokacijsko pripovedništvo TOČKA DOSTOPA Zbirka OVIS Lokacije: Kulturna četrt Minoriti, Poštna ulica Teja Brooks Pribac: BUČKO Izvajalka in produkcija: Teja Brooks Pribac radijska igra Karmina Šilec: MEDI, nedolžni nemi pastir Izvajalka: Minca Lorenci pripoved iz knjige Kolosalna balkanska fikcija Ovce so bistvene v človeški zgodbi. So vez s človekovim izvorom. So tam in tukaj. Kot človek smrtne in nesmrtne. Častimo jih in si jih podrejamo. Žrtvujemo jih in redimo. Med živalmi je ovca najmočneje vplivala na življenje ljudi. Ključna v zgodovini nas ta izjemna žival hrani, zdravi, oblači, nam pomaga do blaginje in bede, graditi imperije in pustošiti krajine, urejati dom in odkrivati nove kontinente, zidati mesta in ustvarjati umetnine. Ovce niso le rejne živali, ki čakajo, da postanejo ovčetina. OVIS postavlja to vsakdanjo vrsto v ospredje. Raziskuje, kako močno so ovce vplivale na človeštvo in naravo, od kod so prišle in česa izjemnega smo se ljudje od njih naučili. Uspeh ali neuspeh civilizacij je bil odvisen od ovac. Njihova vloga v prehrani je človeka biološko spremenila, pomembne so v sodobni medicini, znanosti, gospodarstvu in industriji, v mnogih kulturah nosijo velik simbolni pomen. OVIS daje tem bitjem priložnost, da povedo svojo zgodbo.

site specific kombinacija sprehoda, poslušanja in branja, ki sprehajalcu omogoči veččutno izkušnjo PHILOMELA skuša povečati zavedanje o vrzeli v našem poznavanju glasbe, ki so jo ustvarile ženske. Namen projekta je spremeniti naše razumevanje kanona klasične glasbe in njenega pretežno moške podobe. Cilj projekta je raziskati pozabljeno identiteto zgodnjih skladateljic. Cilj je tudi, da v celoti izbrišemo potrebo izrazu "ženske" skladateljice. Skladateljice: Maria Jochaina Rodrigues, Téodora Gines, Caterina Assandra, Clara Margarita Cozzolani, Maria Xaveria Perucona

This is the Audio walk for auricle performance by Seppo Gründler and Josef Klammer - stroll through AURICLE’s geolocated audio avenue from Sonnenfelsplatz via Zinzendorfgasse, then cross Glacisstraße before passing the Stadtparkbrunnen fountain to reach Forum Stadtpark. This was the overture for twenty days at several locations, expanding your auditory perception as you wish. On 24 October, the live finale with Klammer&Gründler and other sound sources took place in Forum Stadtpark’s concert room. You can still enjoy the walk as an epilog to the concert. Seppo Gründler used Surge XT for part of synthsounds and freesound for animal samples

sound for projection Constellation by Detlef Hartung, Georg Trenz at Grazmuseum, for Klanglicht 2022, original for 8 speakers, beware data reception is very poor at the location, download the walk before going up. The sound is geolocated to enjoy after Klanglicht 2022 at the location

A sound walk/off-site exhibition by Dennis McNulty. This walk doubles as a partial retrospective exhibition, presenting a selection of some of the audio works McNulty has produced in response to other locations around the world: Sao Paulo, Dublin, Vancouver, New Jersey and Kilkenny. Commissioned by Grazer Kunstverein for "Grazer Kunstverein is Moving!" Image courtesy of Edward Clydesdale Thomson. http://www.grazerkunstverein.org/en/der-grazer-kunstverein-zieht-um/andritz.html http://www.dennismcnulty.com

O, KAKŠEN SVET nevidenih vizij in slišanih tišin, ta neoprijemljiva dežela uma! Katera neizrekljiva bistva, ti neoprijemljivi spomini in nerazkazljiva sanjarjenja! In zasebnost vsega tega! Skrivno gledališče neslišnih monologov in predhodnih nasvetov, nevidna palača vseh razpoloženj, razmišljanj in skrivnosti, neskončno zatočišče razočaranj in odkritij. Celotno kraljestvo, kjer vsak izmed nas vladari osamljeno, sprašuje kar hoče, ukazuje kar more. Skrito zavetišče, kjer lahko raziskujemo zapleteno knjigo tega, kar smo storili in še lahko storimo. Introkozmos, ki je bolj jaz, kot karkoli lahko najdem v ogledalu. Ta zavest, ki je jaz med sebi, ki je vse, in hkrati nič — kaj je to? In od kod je prišla? In zakaj? [1] Julian Jaynes nas v svoje delo Izvor zavesti v razpadu bikameralnega uma uvede s poetičnim nizom vprašanj o nevidnih vizijah in slišanih tišinah, ki raziskujejo zavest. Njegov uvod je služil kot navdih za prvotni performans na stopnišču Cukrarne. Stavbe, bogate z zgodovino, kjer so stene absorbirale zvočnost usod slovenskih modernih literatov. Delo se sedaj premešča na novo lokacijo, park Navje v Ljubljani. Zvočni performans se prelevi v potopitev, v odmeve preteklosti, ko udeleženci s svojo aktivnostjo v parku ustvarjajo zvočno kuliso, ki iz nje izvabljajo shranjene pretekle vizije. Takó površine parka postanejo inštrument obiskovalcev, ki ozvočijo notranje glasove v/ iz besedil umetnikov, ki imajo zadnje počivališče na Navju in prožijo spomin na njih. S tem se odpira več vprašanj kot ponuja odgovorov, odražajoč Jaynesovo idejo o zavesti/spominu kot neoprijemljivem kraljestvu uma. Tehnično jedro performansa vključuje zvočni senzor, programski algoritem in prilagojeno digitalizirano bazo besedil umetnikov Aškerca, Jurčiča, Groharja, Levstika, ki skupaj ustvarjajo kompleksno sonorično sliko iz zvočnih plasti in notranjih glasov. Zasnova in izvedba: Spiro Mason Programski algoritem: dr. Rene Markovič Produkcija: Cona, 2024/25 O, WHAT A WORLD of unseen visions and heard silences, this insubstantial country of the mind! What ineffable essences, these touchless remembering’s and unshowable reveries! And the privacy of it all! A secret theater of speechless monologue and prevenient counsel, an invisible mansion of all moods, musings, and mysteries, an infinite resort of disappointments and discoveries. A whole kingdom. where each of us reigns reclusively alone, questioning what we will, commanding what we can. A hidden hermitage where we may study out the troubled book of what we have done and yet may do. An introcosm that is more myself than anything I can find in a mirror. This consciousness that is myself of selves, that is everything, and yet nothing at all — what is it? And where did it come from? And why? [1] In The Origin of Consciousness in the Breakdown of the Bicameral Mind, Julian Jaynes introduces us to a poetic series of questions about invisible visions and audible silences that explore consciousness. His introduction served as inspiration for the original performance on the staircase of Cukrarna – a building rich in history, where the walls have absorbed the sonorities of the fates of Slovene modernist writers. The work is now presented in a new location, in Navje Park in Ljubljana. The sound performance transforms into an immersion into echoes of the past, as participants create a sonic landscape through walking, evoking stored visions from the park itself. In this way, all the surfaces of the park become instruments of the visitors, amplifying the silences. The work raises more questions than it answers, reflecting Jaynes’s idea of consciousness as an intangible realm of the mind. The technical core of the performance involves a sound sensor, a software algorithm, and a digitised database of modernist poetry. Together, these elements create a complex sonic tapestry composed of layered sounds and the inner voices of the literati. Concept and realisation: Spiro Mason Programme algorithm: Rene Markovič, PhD Production: Cona, 2024/25

Irena Pivka, Brane Zorman: Peskovnik / The Sandbox (2020) Pohod ob železniških tirih, po degradiranem mestnem področju, s pomočjo aplikacije in slušalk popelje gledalca, pohodnika in prisluškovalca v performativni prostor. Delo je nastalo v času epidemije, po ustavitvi javnega življenja, ki se je odražala kot odsotnost debele plasti vseobsegajočega, konstantnega hrupa, katerega obsega smo se resnično zavedli šele ob njegovi ‘‘odsotnosti. Avtorja sta to obdobje, ki sta ga zaznamovala nekajtedenska tišina in postopno vračanje hrupa, beležila s snemalnimi aparaturami, prehojenimi potmi in odkrivanjem lokalnih mikroprostorov. Čas svojih raziskav sta zlila v pričujoč lokacijski performans, ki z odsotnostjo hrupa pripoveduje zgodbo prihodnjega prostora. S pomočjo geolokacijskega orodja odraža performans izkustveno doživetje krajine in zvoka ter v teh zapletenih časih prinaša razmislek o potencialu degradiranega prostora s perspektive družbe, nezmožne dialoga. Ta z zadnjimi močmi uprizarja prevlado nad planetom, medtem ko se na drugi strani rastline bohotijo, prepletajo in celo tolažijo, umirjajo in utišajo ter prekrijejo preveč razširjeno vrsto. Ritmičnost hoje, prisluškovanje prehodnemu prostoru, pot, ki se vije stran od prenapetega mesta, in prisluh degradiranih, čakajočih prostorov, ki si jih prilašča narava, tvorijo držo tega časa … pred iztekom. Več o projektu: https://bit.ly/3gn4099 https://bit.ly/2QfdwR1

Špela Setničar prebira tekste Jerneja Županiča, Maje Vidmar, Muanisa Sinanovića, Petra Semoliča, Arjana Pregla in Primoža Čučnika Na zvočnem sprehodu ob Ljubljanici lahko prisluhnemo glasovom med valovi: literarnim delom, ki so povezana z vodo, rekami in okoljskimi spremembami. Sprehod sestavlja šest postaj: Plečnikova zapornica, Mesarski most, Ribja brv, Breg pri Novem trgu, Grudnovo nabrežje pri Hradeckega mostu in Špica. Zvočni posnetek sproži geolokacija, ki jo zazna vaša pametna naprava, s pomočjo aplikacije Echoes pa nato prisluhnete branju le takrat, ko ste tudi fizično prisotni v rečnem prostoru. Prepišno uredništvo 2021: Bo literatura splavala po vodi? Nad vsemi krizami današnjega dne se kot zlovešč obstret pne tista, ki zadeva občo planetarno prihodnost: okoljska. Pitna voda, simbol zdravega življenjskega okolja, nikakor ni več samoumevno dejstvo, temveč dobrina, ki bo v naslednjih desetletjih narekovala geopolitične premike, medtem ko bo dvigovanje gladin oceanov prerazporedilo poselitev in zahtevalo vzpostavitev novih načinov sobivanja. Kakšno pozicijo v odnosu do teh sprememb zavzema literatura? Je zmožna odzivanja na hitro spreminjajoče se razmere? Fascinacija nad utopijami in distopijami je v literaturi prisotna od nekdaj. Toda ali lahko literatura pripomore k okoljski odgovornosti? V burnih obdobjih zgodovine je pogosto rabila kot svarilo ali budnica, a ob tem se postavlja vprašanje nevarnosti moraliziranja, banalizacije, ideologizacije in posploševanja. In kako naj ob vsem literatura, da ne bi splavala po vodi, ohrani lastno avtonomijo?

Mokrišča se kot prehodna območja med kopnim in vodo upirajo enostavnim opredelitvam. Prostrana območja nenehnega počasnega razpada in neobvladljive rasti, ki v okvirih globokega časa ključno uravnavajo podnebne in zemeljske procese, so od nekdaj vzbujala strašljive in magične predstave o svetovih onkraj resničnosti na eni strani ter željo po upravljanju, izrabi in preoblikovanju tega upornega terena na drugi. V Fantastičnem močvirju prihodnosti elementi barja prevzamejo danes urbano območje Ljubljane, močvirje pa z vso silo pronica nazaj v nekdaj pretočno in raznoliko okolje, opustošeno skozi zgodovino človeške kolonizacije mokrišč. Multimedijska kompozicija se odvija kot zvočni sprehod s postojankami razširjene resničnosti ob nabrežju Ljubljanice, deli projekta pa so predstavljeni tudi v obliki video in AR instalacije v razstavnem prostoru Kamere. Delo s prepletom raznolikih medijev in elementov – od terenskih zajemov preslišanih zvočnosti barja do himeričnih virtualnih bitij – prikliče mnoštvo kulturnih, disciplinarnih in tehnoloških poskusov zamejevanj močvirja, da razpre njihove vrzeli. Z glitchem razkraja omejujoče ideje in imaginarije o človeški izrednosti ter onkraj okostenele fantazije močvirja odpira fantastično nestabilno območje, ki tekoče prehaja med mnogoterimi telesi in razsežnostmi. Avtorici: Swamp_Matter (Eva Garibaldi in Ana Laura Richter) Zvočna umetnica: Karmen Ponikvar Tehnični sodelavec: Jernej Koprivnikar Kuratorska podpora: Maja Burja AR platforma: Meadow Geolokacijska zvočna platforma: Echoes Organizacija: Kino Šiška (zanjo mag. Jasna Jernejšek) Projekt je bil izbran na podlagi javnega povabila in izveden v okviru projekta Kulturni evro 2024. Strokovna komisija: Maja Burja, Simon Gmajner, mag. Jasna Jernejšek, Maja Smrekar, Uroš Veber Sofinanciranje: Oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana Zahvale: Klemen Brank, Maks Čelar, Simon Gmajner, Jan Kmet, Prirodoslovni muzej (direktor dr. Miha Jeršek, dr. Tomi Trilar), Saša Spačal, Maja Šebenik, Video Art d.o.o., ZRC SAZU – Geografski inštitut Antona Melika (dr. Aleš Smrekar)