3. Trg republike

Trg republike je prostor, kjer se najpogosteje dogajajo protesti v Ljubljani. Pred pandemijo koronavirusa so na njem vsak petek protestirali tudi Mladi za podnebno pravičnost. Šlo je sicer za manjše shode, vseeno pa je bil namen mladih izkazati vztrajnost, da so tam, ne glede na vreme, letni čas ali vladajočo politično garnituro. S tem so opozarjali na potrebo po urgentnem ukrepanju proti podnebni krizi in na neukrepanje politike. Po začetku pandemije so se petkovi protesti prestavili na splet. Spremljate jih lahko na Facebooku in Instagramu.

Ko stojimo na tem odprtem betonskem prostoru, si težko predstavljamo, da je bil tukaj tja do šestdesetih let 20. stoletja velikanski vrt, poln mogočnih dreves. Da, tu se je razprostiral Nunski vrt ali Uršulinski gaj, kot so mu tudi rekli. Vrt je bil namreč v lasti Uršulinskega samostana, čigar cerkveni zvonik lahko še vedno vidite za Maksijevo stavbo, če pogledate proti Ljubljanskemu gradu. Na tem zelenem vrtu sta bila tudi otroško igrišče in uršulinski vrtec. Danes na vrt pogojno spominjajo le ravne vzporedne črte, ki se suhoparno vlečejo čez trg kot nekakšne cementne gredice.

Povojna socialistična oblast se je odločila, da središče Ljubljane prav na tem mestu potrebuje monumentalno birokratsko arhitekturo z velikanskim parkiriščem in nakupovalnim središčem. Projekt je poimenovala Trg revolucije. Zanimivo, kajne? Kajti revolucionarnosti v pisarniškem delu, parkirani pločevini in samopostrežnem nakupovanju navadno ne uzremo. Še dobro, da so na trg postavili tudi dvajsettonski Spomenik revolucije, ki je nekoliko popravil to zmedo. Spomenik je delo Draga Tršarja, postavili pa so ga leta 1975 na trideseto obletnico zmage nad fašizmom.

Z nekoliko zgodovinske distance lahko rečemo, da je ta betonska stvaritev, ki se od osamosvojitve Slovenije naprej imenuje Trg republike, še najbolj primerna za skejtanje in protestiranje. In prav slednje, protestiranje torej, je še edino, kar nam danes nekoliko zadiši po revoluciji. Res je, že v socialističnih časih so tu protestirali, najbolj odmevno pozimi leta 1987 v času enotedenske stavke delavcev tovarne Litostroj. A po letu 1991 je bilo protestov mnogo več. Med zadnjimi večjimi so bili gotovo protivladni protesti v letu 2020, ki so bili tudi odločno okoljevarstveni. Takratna koalicijska vlada skrajno desnega premierja Janeza Janše je namreč sprejela zakonodajo, s katero je vsem pomembnim ekološkim organizacijam v državi onemogočila sodelovanje pri nadzorovanju tveganih gradenj v naravnem okolju.