KARMINA ŠILEC: PHILOMELA / RAČE 2023

Maria Xaveria Perucona (1652 – ?), Milano Perucona se je rodila leta 1652 v ugledni družini. Ko je s 16 leti vstopila v samostan, je že začela s študijem glasbe. Znana je bila kot “eccelente Maestra di Musica” kot skladateljica pa po skladbah “Sacri concerti de Motetti” (Milano, 1675). Motet Gaude Plaude / Slavimo veselje za sveto devico in mučenico N. (N. je za poljubno vstavljeno ime) je pisan v kontrastnem slogu med spevnimi deli, običajno v tridelnem metrumu in odločnimi, mestoma slavnostnimi deli.

1 sound

Maria Joachaina Rodrigues (17. st.), Puebla Maria Joachina Rodrigues je bila redovnica v samostanu La Santissima Trinidand v Puebli, pomembnem kulturnem središču. Kraljica Isabella je odločila, da se bo mesto posvetilo religiji, umetnosti in pisanju. Karmeličanke – red, ki mu je pripadala skladateljica - je dovoljeval več svobode kot ostali redovi, šolane glasbenice pa so lahko sodelovale v mestni katedrali kot izvajalke in avtorice. Kantata Musicos Ruyseñores v beneški motetni tradiciji je pisana za dva glasova, dva melodična instrumenta in generalni bas. Skladba, katere tema je rojstvo, je bila zagotovo izvajana v obdobju pred in po božiču.

1 sound

Téodora Gines (ok. 1580 – ?), Puebla Téodora Gines se je rodila afriškim sužnjem na otoku Hispaniola. Še brez prave formalne glasbene izobrazbe so začele tri sestre Gines leta 1597 služiti v glasbeni kapeli katedrale v Santiagu, tedanji prestolnici Kube, kjer so igrale v majhnem orkestru. Téodoro Gines pogosto imenujejo “mati moderne kubanske folklorne glasbe”. V svoji glasbi združuje elemente brenkane spremljave, sinkopiranih poliritmov, afriško obliko antifonalnega petja, prepletene z evropsko harmonizacijo. Vokalni del skladbe Son de la ma Téodora se je prenašal z ustnim izročilom, pričujoča izvedba pa ima dodano rekonstrukcijo instrumentalne spremljave.

1 sound

Caterina Assandra (ok. 1580 – 1620), Pavia Caterina Assandra je postala redovnica v benediktinskem samostanu Sant’ Agata v Lomellu. Bila je znana organistka in prva skladateljica redovnica, katere dela so bila tiskana in znana tudi izven Italije. Njena dela je mogoče najti v knjižnicah v Nemčiji, Franciji, Avstriji in Angliji. Zbirka Motetti a 2 e 3 voci per cantar nell’ Organo... op.2 (1609) je posvečena škofu iz Pavie ob njegovi posvetitvi in nekaterim redovnicam iz različnih samostanov. Skladba Duo seraphim za tri glasove je reminiscenca na Monteverdijev homonimni motet iz Večernic, iz leta 1601.

1 sound

1 sound

Clara Margarita Cozzolani (1602 – 1676), Milano Clara Margarita Cozzolani se je rodila v premožni milanski družini. V samostan je vstopila z 18 leti, napredovala pa je v prednico in opatinjo. Popotniški dnevniki, vodniki in uradni vpisi dokazujejo, da so bile benediktinke, katerih redu je Clara pripadala, v tistem obdobju vodilne glasbene mojstrice. Pravzaprav so bile med vodilnimi ansambli v takratni katoliški Europi. Ob prazničnih dneh so javno nastopale, ne le za poslušalce iz Italije, temveč tudi za goste iz tujine. Tako so skladbe iz Cozzolanine zbirke psalmov Salmo a otto voci concertante ... motetti, et dialoghi a 2-5 voci (Benetke, 1650) izvajali tudi ob obisku avstrijske kraljice Marie Anne, španskega kralja Filipa lV. in cesarja Leopolda l. Njene skladbe predstavljajo liturgični repertoar ene vodilnih glasbenih skupin tedanje Italije – redovnic iz benediktinskega samostana S. Radegonda. V Signore Gloria in altissimis Deo pevci ponazarjajo dvogovor angelov in pastirjev.

1 sound

1 sound

Clara Margarita Cozzolani (1602 – 1676) Zbirka Chiare Margarite Cozzolani vsebuje niz večernih psalmov za vse glavne cerkvene praznike po praksi benediktinskega reda, ki se od nesamostanskih ceremonij razlikujejo predvsem po manjšem številu psalmov. Versus / Responsus: Deus in adjutorium / Domine ad adiuvandum je osemglasna skladba z homofonimi, ritmično skoraj plesnimi deli, ki se izmenjujejo z razgibanimi dueti in trii. Clara Margarita Cozzolani se je rodila v premožni milanski družini. V samostan je vstopila z 18 leti, napredovala pa je v prednico in opatinjo. Popotniški dnevniki, vodniki in uradni vpisi dokazujejo, da so bile benediktinke, katerih redu je Clara pripadala, v tistem obdobju vodilne glasbene mojstrice. Pravzaprav so bile med vodilnimi ansambli v takratni katoliški Europi. Ob prazničnih dneh so javno nastopale, ne le za poslušalce iz Italije, temveč tudi za goste iz tujine. Tako so skladbe iz Cozzolanine zbirke psalmov Salmo a otto voci concertante ... motetti, et dialoghi a 2-5 voci (Benetke, 1650) izvajali tudi ob obisku avstrijske kraljice Marie Anne, španskega kralja Filipa lV. in cesarja Leopolda l. Njene skladbe predstavljajo liturgični repertoar ene vodilnih glasbenih skupin tedanje Italije – redovnic iz benediktinskega samostana S. Radegonda.

1 sound

Maria Xaveria Perucona (1652 – ?), Milano Za slavno skladateljico Isabello Leonardo je v uršulinskem redu delovala tudi nadarjena Xaveria Perucona. Obe sta imeli poseben privilegij v zvezi s sicer strogo klavzuro, saj sta lahko imeli stike s svetom zunaj samostana. Nekatera njuna dela so tako lahko natisnili. Perucona se je rodila leta 1652 v ugledni družini. Ko je s 16 leti vstopila v samostan, je že začela s študijem glasbe. Znana je bila kot “eccelente Maestra di Musica” kot skladateljica pa po skladbah “Sacri concerti de Motetti” (Milano, 1675). Motet O superbi mundi machina z oznako De comune je pisan v kontrastnem slogu med spevnimi deli, običajno v tridelnem metrumu in odločnimi, mestoma slavnostnimi deli.

1 sound