site specific kombinacija sprehoda, poslušanja in branja, ki sprehajalcu omogoči veččutno izkušnjo
PHILOMELA skuša povečati zavedanje o vrzeli v našem poznavanju glasbe, ki so jo ustvarile ženske. Namen projekta je spremeniti naše razumevanje kanona klasične glasbe in njenega pretežno moške podobe. Cilj projekta je raziskati pozabljeno identiteto zgodnjih skladateljic. Cilj je tudi, da v celoti izbrišemo potrebo izrazu "ženske" skladateljice.
Skladateljice: Maria Jochaina Rodrigues, Téodora Gines, Caterina Assandra, Clara Margarita Cozzolani, Maria Xaveria Perucona

Maria Xaveria Perucona (1652 – ?), Milano
Perucona se je rodila leta 1652 v ugledni družini. Ko je s 16 leti vstopila v samostan, je že začela s študijem glasbe. Znana je bila kot “eccelente Maestra di Musica” kot skladateljica pa po skladbah “Sacri concerti de Motetti” (Milano, 1675).
Motet Gaude Plaude / Slavimo veselje za sveto devico in mučenico N. (N. je za poljubno vstavljeno ime) je pisan v kontrastnem slogu med spevnimi deli, običajno v tridelnem metrumu in odločnimi, mestoma slavnostnimi deli.

starling

goldfinch

hoopoe

Maria Joachaina Rodrigues (17. st.), Puebla
Maria Joachina Rodrigues je bila redovnica v samostanu La Santissima Trinidand v Puebli, pomembnem kulturnem središču. Kraljica Isabella je odločila, da se bo mesto posvetilo religiji, umetnosti in pisanju. Karmeličanke – red, ki mu je pripadala skladateljica - je dovoljeval več svobode kot ostali redovi, šolane glasbenice pa so lahko sodelovale v mestni katedrali kot izvajalke in avtorice. 
Kantata Musicos Ruyseñores v beneški motetni tradiciji je pisana za dva glasova, dva melodična instrumenta in generalni bas. Skladba, katere tema je rojstvo, je bila zagotovo izvajana v obdobju pred in po božiču.

Téodora Gines (ok. 1580 – ?), Puebla
Téodora Gines se je rodila afriškim sužnjem na otoku Hispaniola. Še brez prave formalne glasbene izobrazbe so začele tri sestre Gines leta 1597 služiti v glasbeni kapeli katedrale v Santiagu, tedanji prestolnici Kube, kjer so igrale v majhnem orkestru. Téodoro Gines pogosto imenujejo “mati moderne kubanske folklorne glasbe”. V svoji glasbi združuje elemente brenkane spremljave, sinkopiranih poliritmov, afriško obliko antifonalnega petja, prepletene z evropsko harmonizacijo. Vokalni del skladbe Son de la ma Téodora se je prenašal z ustnim izročilom, pričujoča izvedba pa ima dodano rekonstrukcijo instrumentalne spremljave.

SON DE LA MA TEODORA / PESEM MOJE TEODORE

Caterina Assandra (ok. 1580 – 1620), Pavia
Caterina Assandra je postala redovnica v benediktinskem samostanu Sant’ Agata v Lomellu. Bila je znana organistka in prva skladateljica redovnica, katere dela so bila tiskana in znana tudi izven Italije. Njena dela je mogoče najti v knjižnicah v Nemčiji, Franciji, Avstriji in Angliji. Zbirka Motetti a 2 e 3 voci per cantar nell’ Organo... op.2 (1609) je posvečena škofu  iz Pavie ob njegovi posvetitvi in nekaterim redovnicam iz različnih samostanov.
Skladba Duo seraphim za tri glasove je reminiscenca na Monteverdijev homonimni motet iz Večernic, iz leta 1601.

Clara Margarita Cozzolani (1602 – 1676), Milano
Clara Margarita Cozzolani se je rodila v premožni milanski družini. V samostan je vstopila z 18 leti, napredovala pa je v prednico in opatinjo. Popotniški dnevniki, vodniki in uradni vpisi dokazujejo, da so bile benediktinke, katerih redu je Clara pripadala, v tistem obdobju vodilne glasbene mojstrice. Pravzaprav so bile med vodilnimi ansambli v takratni katoliški Europi. Ob prazničnih dneh so javno nastopale, ne le za poslušalce iz Italije, temveč tudi za goste iz tujine. Tako so skladbe iz Cozzolanine zbirke psalmov Salmo a otto voci concertante ... motetti, et dialoghi a 2-5 voci (Benetke, 1650)  izvajali tudi ob obisku avstrijske kraljice Marie Anne, španskega kralja Filipa lV. in  cesarja Leopolda l.

Njene skladbe predstavljajo liturgični repertoar ene vodilnih glasbenih skupin tedanje Italije – redovnic iz benediktinskega samostana S. Radegonda.
O caelli cives je skladba v obliki dialoga med dvema človeškima glasovoma in tremi angelskimi glasovi, ki se združijo v skupni zaključni aleluji.

Clara Margarita Cozzolani (1602 – 1676), Milano
Clara Margarita Cozzolani se je rodila v premožni milanski družini. V samostan je vstopila z 18 leti, napredovala pa je v prednico in opatinjo. Popotniški dnevniki, vodniki in uradni vpisi dokazujejo, da so bile benediktinke, katerih redu je Clara pripadala, v tistem obdobju vodilne glasbene mojstrice. Pravzaprav so bile med vodilnimi ansambli v takratni katoliški Europi. Ob prazničnih dneh so javno nastopale, ne le za poslušalce iz Italije, temveč tudi za goste iz tujine. Tako so skladbe iz Cozzolanine zbirke psalmov Salmo a otto voci concertante ... motetti, et dialoghi a 2-5 voci (Benetke, 1650)  izvajali tudi ob obisku avstrijske kraljice Marie Anne, španskega kralja Filipa lV. in  cesarja Leopolda l.
Njene skladbe predstavljajo liturgični repertoar ene vodilnih glasbenih skupin tedanje Italije – redovnic iz benediktinskega samostana S. Radegonda.
V Signore Gloria in altissimis Deo pevci ponazarjajo dvogovor angelov in pastirjev.

GLORIA IN ALTISSIMI DEO /  SLAVA BOGU NA VIŠAVAH

Clara Margarita Cozzolani (1602 – 1676), Milano
Božični večer je imel v duhovnem in liturgičnem življenju redovnic pomembno mesto.Quis audivit unquam tale? pripoveduje o utelešenju, portretira čudež Jezusovega rojstva in  ponazarja kontrast med revščino konjskega hleva in človeštva ter med  veličastjem božje slave, kar je ponazorjeno z menjavo solističnih in skupinskih odsekov.

Clara Margarita Cozzolani se je rodila v premožni milanski družini. V samostan je vstopila z 18 leti, napredovala pa je v prednico in opatinjo. Popotniški dnevniki, vodniki in uradni vpisi dokazujejo, da so bile benediktinke, katerih redu je Clara pripadala, v tistem obdobju vodilne glasbene mojstrice. Pravzaprav so bile med vodilnimi ansambli v takratni katoliški Europi. Ob prazničnih dneh so javno nastopale, ne le za poslušalce iz Italije, temveč tudi za goste iz tujine. Tako so skladbe iz Cozzolanine zbirke psalmov Salmo a otto voci concertante ... motetti, et dialoghi a 2-5 voci (Benetke, 1650)  izvajali tudi ob obisku avstrijske kraljice Marie Anne, španskega kralja Filipa lV. in  cesarja Leopolda l.
Njene skladbe predstavljajo liturgični repertoar ene vodilnih glasbenih skupin tedanje Italije – redovnic iz benediktinskega samostana S. Radegonda.

QUIS AUDIVIT UNQUAM TALE? / KDO JE ŽE KDAJ SLIŠAL KAJ TAKEGA?

Clara Margarita Cozzolani (1602 – 1676)
Zbirka Chiare Margarite Cozzolani vsebuje niz večernih psalmov za vse glavne cerkvene praznike po praksi benediktinskega reda, ki se od nesamostanskih ceremonij razlikujejo predvsem po manjšem številu psalmov. Versus / Responsus: Deus in adjutorium / Domine ad adiuvandum je osemglasna skladba z homofonimi, ritmično skoraj plesnimi deli, ki se  izmenjujejo z razgibanimi dueti in trii.
Clara Margarita Cozzolani se je rodila v premožni milanski družini. V samostan je vstopila z 18 leti, napredovala pa je v prednico in opatinjo. Popotniški dnevniki, vodniki in uradni vpisi dokazujejo, da so bile benediktinke, katerih redu je Clara pripadala, v tistem obdobju vodilne glasbene mojstrice. Pravzaprav so bile med vodilnimi ansambli v takratni katoliški Europi. Ob prazničnih dneh so javno nastopale, ne le za poslušalce iz Italije, temveč tudi za goste iz tujine. Tako so skladbe iz Cozzolanine zbirke psalmov Salmo a otto voci concertante ... motetti, et dialoghi a 2-5 voci (Benetke, 1650)  izvajali tudi ob obisku avstrijske kraljice Marie Anne, španskega kralja Filipa lV. in  cesarja Leopolda l. Njene skladbe predstavljajo liturgični repertoar ene vodilnih glasbenih skupin tedanje Italije – redovnic iz benediktinskega samostana S. Radegonda.

DOMINE AD ADIUVANDUM ME FESTINA  / GOSPOD PRIDI MI NA POMOČ

Maria Xaveria Perucona (1652 – ?), Milano
Za slavno skladateljico Isabello Leonardo je v uršulinskem redu delovala tudi nadarjena Xaveria Perucona. Obe sta imeli poseben privilegij v zvezi s sicer strogo klavzuro, saj sta lahko imeli stike s svetom zunaj samostana. Nekatera njuna dela so tako lahko natisnili. 
Perucona se je rodila leta 1652 v ugledni družini. Ko je s 16 leti vstopila v samostan, je že začela s študijem glasbe. Znana je bila kot “eccelente Maestra di Musica” kot skladateljica pa po skladbah “Sacri concerti de Motetti” (Milano, 1675).
Motet O superbi mundi machina z oznako De comune  je pisan v kontrastnem slogu med spevnimi deli, običajno v tridelnem metrumu in odločnimi, mestoma slavnostnimi deli.

O SUPERBI MUNDI MACHINA  / ČUDOVITEGA SVETA USTROJ

KARMINA ŠILEC: PHILOMELA / RAČE 2023

9 ECHOES

DOWNLOAD OUR APP TO DISCOVER THIS TOUR AND MANY OTHERS.

The Echoes

GAUDE PLAUDE / RADUJ SE IN VRISKAJ

MUSICOS RUYSENORES / PESEM ROJSTVU

SON DE LA MA TEODORA / PESEM MOJE TEODORE

DUO SERAPHIM / DVA SERAFINA

O CAELI CIVES / O, NEBEŠČANI

Discover more geolocated content in our apps.

Are you a creator?

Get in touch

Echoes creative apps

Echoes labs

About us

KARMINA ŠILEC: PHILOMELA / RAČE 2023

room 9 ECHOES

DOWNLOAD OUR APP TO DISCOVER THIS TOUR AND MANY OTHERS.

The Echoes

GAUDE PLAUDE / RADUJ SE IN VRISKAJ

MUSICOS RUYSENORES / PESEM ROJSTVU

SON DE LA MA TEODORA / PESEM MOJE TEODORE

DUO SERAPHIM / DVA SERAFINA

O CAELI CIVES / O, NEBEŠČANI

Discover more geolocated content in our apps.

Are you a creator?

Get in touch

Echoes creative apps

Echoes labs

About us

9 ECHOES