Ljubljana Green Tour

Slovenija, zelena dežela. Ljubljana, zeleno mesto. Mit ali resničnost? Dobrodošli na virtualni zeleni turi, na kateri bomo odkrivali Ljubljano, se sprehodili med neopaženimi travnimi bilkami in odstirali grmičevja.

Vabimo vas na sprehod po Ljubljani. Morda ste podoben sprehod opravili že neštetokrat na poti v šolo ali službo, izogibaje se turističnim skupinam in nagnetenim telesom na javnih prireditvah katerega izmed ljubljanskih trgov. Morda ste siti vedno istih prizorov centra slovenske prestolnice, ki se je, očiščen in sanitiziran vsega neuglednega, v zadnji letih skupaj z blejsko alpsko panoramo in piranskimi beneškimi strehami prebil na naslovnice in spletne strani svetovnih turističnih gigantov. Marca 2020 pa se je v trenutku vse spremenilo. Vabimo vas na sprehod po znanih ambientih spremenjenega mesta: Ljubljane v času epidemije Koronavirusa. Nonument Group www.nonument.org

Miloš Kosec and the Nonument Group invite you to a tour around Ljubljana city centre to show you the side of Ljubljana not found in tourist publications or history books. In fact, this kind of Ljubljana didn't exist at all prior to March 2020. This is a walk around the city in shutdown due to the Coronavirus pandemic. Mark Twain once said that no word was ever as effective as a rightly timed pause. Let us explore this great urban pause. Moving through the city during shutdown means focusing our attention to everything that isn't there – habits that have been suspended, functions that have been cancelled, and crowds that have disappeared. In exploring the city during shutdown, we learn about the city as it used to be, and also about the city as it might become once the quarantine is lifted and pandemic defeated. Will tourism, economy, real estate, art and public life ever be the same? Whether you are visiting Slovenia during the Covid19 measures or if you come from the future and are intrigued how Ljubljana was living through the shutdown in early April 2020, we invite you to go for a walk and find out.

SLOVENIAN Sono-Soro[walks] je sodelovalni zvočni sprehod, ki združuje lokalne in mednarodne glasove LGBQT+2 zvočnih umetnic v povezavi z njihovo izkušnjo hoje, sprejemanja in prisvajanja urbane nočne okolice. Na sprehodu bodo prisotni glasovi lokalnih soudeleženk_cev v Ljubljani in zvočnih ustvarjalk Corazon de Robota (Čile), Aquelarre Subversiva (Bolivija) in Christine Hazboun (Palestina). Projekt je bil ustvarjen za 29. edicijo festivala Mesto žensk v sodelovanju s festivalom korenite zvočne hoje TO)pot 2023. ENGLISH Sono-Soro[walks] is a collaborative soundwalk that combines local and international voices of women and LGBQT+2 sound artists in connection with their experience walking, embracing, and appropriating the urban space at night. The walk features the voices of local artists in Ljubljana as Lora, Kaja, Irena Pivka. In dialogue with sound producers such as Corazon de Robota (Chile), Aquelarre Subversiva (Bolivia) and Christina Hazboun (Palestine). This project was produced for City of Women Festival Edition 29 in collaboration with TO)pot Soundwalk Festival 2023 Special thanks Irine Pivka and Brene Zorman Elena Biserna Constanza Piña Lucia Hérvas Alejandra Canelas Christina Hazboun All women and LGBTQ+2 individuals walking and living the night.

Zvočni sprehod Memodrom je kompost spominov najlepšega mesta na svetu. Sprehaja vas – brez predhodne najave – po spominski spirali, v kateri je mesto ob reki labirint in zvok sprožilec situacij, ki jim je izhodišče pozaba. Memodrom vzpostavlja vzporedno doživljanje mesta, v katerem javna infrastruktura ni nosilec funkcij v prostoru. Obstaja zgolj kot kulisa za dogajanje v zvočnem prostoru. Namesto potopitvene ustvarjamo izstopitveno izkušnjo. Memodrom malikuje vašo pravico do pozabe. V manj kot eni uri vas izpostavi zvočnim spominom generacij, ki so Ljubljano doživljale s pomočjo starejših nosilcev zvoka. Z 'datotečnim' načinom reprodukcije jih bomo skupaj priklicali v spomin. Od zimzelenih glasbenih hitov, javnih osebnosti, ki so jih ključniki zaobšli, do domnevno najbolj invazivnih prebivalcev mesta. Želite tudi vi odložiti katerega od svojih spominov? Memodrom čaka na vaš klic. Idejna zasnova: Augenmas Scenarij in režija: Augenmas in beepblip Kompozicija, terensko snemanje, oblikovanje naslovnice: beepblip Studijsko snemanje: Brane Zorman Dramaturgija: Jasmina Založnik Jezikovni pregled: Primož Jesenko Glasovna interpretacija: Lina Akif in Blaž Šef Producentka in svetovalka: Irena Pivka Foto in promocija: Matej Tomažin Avtorska glasba: Avgusta Danilova, Moj mili kraj (1918); Jani Golob, Moja dežela (1986); Brane Zorman, Don't Take Our Freedom To Us! (2020) in za namen satire priredbe skladb Majde Sepe, Šuštarski most (1969), Mešanega Pevskega Zbora Don Bosko Celje, Slovenska zemlja, Jakob Aljaž (2017) in Magnifica, Ko enkrat bom umrl (1995). Uporabili smo tudi zvočne vzorce iz portala Freesound.org sledečih ustvarjalcev z različnimi CC licencami: joedeshon, bruno.auzet, Harris85, soundslikewillem, tjandrasounds, cabled_mess, OGsoundFX, Nox_Sound, CyrileneRossouw, Robinhood76, hugobeaumont, Bertrof, thgurdy, 13FPanská_Tolar_David, PierrotDu25, Osiruswaltz. Po naročilu: Zavod Cona za Festival TO)pot Podpora: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana - Oddelek za kulturo Augenmas [Dare Pejić] je nepoklicni avtor, pisec besedil in producent. Njegovo prvo avtorsko delo, radijska igra “Action+drama”, je bilo izbrano za najboljšo radijsko igro na Radiu Študent. Z občasnimi izleti v zvočne eksperimente (kot član zvočnega kolektiva Theremidi Orchestra) ter kratki karieri selektorja glasbe, je ostal zvest mediju teksta v najrazličnejših žanrih. Njegovo zanimanje za zvočne sprehode se napaja iz medijske arheologije. beepblip [Ida Hiršenfelder] je zvočna umetnica in arhivistka. Komponira potopitvene psihogeografske zvočne krajine z uporabo analogne elektronike, naredi-sama modularnih sintetizatorjev zvoka, terenskih posnetkov in računalniške manipulacije. Zanima jo bioakustika, eksperimantalna glasba in zvočno prostorjenje. Bila je članica zvočnega kolektiva Theremidi Orchestra, trenutno pa je članica skupine Jata C, ki raziskuje bioakustiko in zvočne ekologije. Študirala je sonologijo na Kraljevem konservatoriju v Haagu. Od leta 2021 razvija tri serije: ambisonične in kompozicije Empatične atmosfere, zvočne instalacije z neslišnimi zvoki in zvočne sprehode Prevod zverinic. https://beepblip.org/sl/memodrom-2/ https://www.steklenik.si/augenmas-beepblip-memodrom/

Špela Setničar prebira tekste Jerneja Županiča, Maje Vidmar, Muanisa Sinanovića, Petra Semoliča, Arjana Pregla in Primoža Čučnika Na zvočnem sprehodu ob Ljubljanici lahko prisluhnemo glasovom med valovi: literarnim delom, ki so povezana z vodo, rekami in okoljskimi spremembami. Sprehod sestavlja šest postaj: Plečnikova zapornica, Mesarski most, Ribja brv, Breg pri Novem trgu, Grudnovo nabrežje pri Hradeckega mostu in Špica. Zvočni posnetek sproži geolokacija, ki jo zazna vaša pametna naprava, s pomočjo aplikacije Echoes pa nato prisluhnete branju le takrat, ko ste tudi fizično prisotni v rečnem prostoru. Prepišno uredništvo 2021: Bo literatura splavala po vodi? Nad vsemi krizami današnjega dne se kot zlovešč obstret pne tista, ki zadeva občo planetarno prihodnost: okoljska. Pitna voda, simbol zdravega življenjskega okolja, nikakor ni več samoumevno dejstvo, temveč dobrina, ki bo v naslednjih desetletjih narekovala geopolitične premike, medtem ko bo dvigovanje gladin oceanov prerazporedilo poselitev in zahtevalo vzpostavitev novih načinov sobivanja. Kakšno pozicijo v odnosu do teh sprememb zavzema literatura? Je zmožna odzivanja na hitro spreminjajoče se razmere? Fascinacija nad utopijami in distopijami je v literaturi prisotna od nekdaj. Toda ali lahko literatura pripomore k okoljski odgovornosti? V burnih obdobjih zgodovine je pogosto rabila kot svarilo ali budnica, a ob tem se postavlja vprašanje nevarnosti moraliziranja, banalizacije, ideologizacije in posploševanja. In kako naj ob vsem literatura, da ne bi splavala po vodi, ohrani lastno avtonomijo?

Irena Pivka, Brane Zorman: Peskovnik / The Sandbox (2020) Pohod ob železniških tirih, po degradiranem mestnem področju, s pomočjo aplikacije in slušalk popelje gledalca, pohodnika in prisluškovalca v performativni prostor. Delo je nastalo v času epidemije, po ustavitvi javnega življenja, ki se je odražala kot odsotnost debele plasti vseobsegajočega, konstantnega hrupa, katerega obsega smo se resnično zavedli šele ob njegovi ‘‘odsotnosti. Avtorja sta to obdobje, ki sta ga zaznamovala nekajtedenska tišina in postopno vračanje hrupa, beležila s snemalnimi aparaturami, prehojenimi potmi in odkrivanjem lokalnih mikroprostorov. Čas svojih raziskav sta zlila v pričujoč lokacijski performans, ki z odsotnostjo hrupa pripoveduje zgodbo prihodnjega prostora. S pomočjo geolokacijskega orodja odraža performans izkustveno doživetje krajine in zvoka ter v teh zapletenih časih prinaša razmislek o potencialu degradiranega prostora s perspektive družbe, nezmožne dialoga. Ta z zadnjimi močmi uprizarja prevlado nad planetom, medtem ko se na drugi strani rastline bohotijo, prepletajo in celo tolažijo, umirjajo in utišajo ter prekrijejo preveč razširjeno vrsto. Ritmičnost hoje, prisluškovanje prehodnemu prostoru, pot, ki se vije stran od prenapetega mesta, in prisluh degradiranih, čakajočih prostorov, ki si jih prilašča narava, tvorijo držo tega časa … pred iztekom. Več o projektu: https://bit.ly/3gn4099 https://bit.ly/2QfdwR1

Mokrišča se kot prehodna območja med kopnim in vodo upirajo enostavnim opredelitvam. Prostrana območja nenehnega počasnega razpada in neobvladljive rasti, ki v okvirih globokega časa ključno uravnavajo podnebne in zemeljske procese, so od nekdaj vzbujala strašljive in magične predstave o svetovih onkraj resničnosti na eni strani ter željo po upravljanju, izrabi in preoblikovanju tega upornega terena na drugi. V Fantastičnem močvirju prihodnosti elementi barja prevzamejo danes urbano območje Ljubljane, močvirje pa z vso silo pronica nazaj v nekdaj pretočno in raznoliko okolje, opustošeno skozi zgodovino človeške kolonizacije mokrišč. Multimedijska kompozicija se odvija kot zvočni sprehod s postojankami razširjene resničnosti ob nabrežju Ljubljanice, deli projekta pa so predstavljeni tudi v obliki video in AR instalacije v razstavnem prostoru Kamere. Delo s prepletom raznolikih medijev in elementov – od terenskih zajemov preslišanih zvočnosti barja do himeričnih virtualnih bitij – prikliče mnoštvo kulturnih, disciplinarnih in tehnoloških poskusov zamejevanj močvirja, da razpre njihove vrzeli. Z glitchem razkraja omejujoče ideje in imaginarije o človeški izrednosti ter onkraj okostenele fantazije močvirja odpira fantastično nestabilno območje, ki tekoče prehaja med mnogoterimi telesi in razsežnostmi. Avtorici: Swamp_Matter (Eva Garibaldi in Ana Laura Richter) Zvočna umetnica: Karmen Ponikvar Tehnični sodelavec: Jernej Koprivnikar Kuratorska podpora: Maja Burja AR platforma: Meadow Geolokacijska zvočna platforma: Echoes Organizacija: Kino Šiška (zanjo mag. Jasna Jernejšek) Projekt je bil izbran na podlagi javnega povabila in izveden v okviru projekta Kulturni evro 2024. Strokovna komisija: Maja Burja, Simon Gmajner, mag. Jasna Jernejšek, Maja Smrekar, Uroš Veber Sofinanciranje: Oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana Zahvale: Klemen Brank, Maks Čelar, Simon Gmajner, Jan Kmet, Prirodoslovni muzej (direktor dr. Miha Jeršek, dr. Tomi Trilar), Saša Spačal, Maja Šebenik, Video Art d.o.o., ZRC SAZU – Geografski inštitut Antona Melika (dr. Aleš Smrekar)

Augmented Reality Soundwalk for TO)pot Festival / Beyond Listening Symposium 2025 created by Eric Leonardson Location: Cukrana Gallery Poljanski nasip 40 1000 Ljubljana, Slovenia